1 00:00:03,000 --> 00:00:04,000 Hubblov vesoljski teleskop agencij NASA/ESA 2 00:00:04,000 --> 00:00:07,000 je z nekaj pomoči amaterskih astronomov 3 00:00:07,000 --> 00:00:13,000 izdelal eno izmed doslej najboljših slik bližnje galaksije Messier 106, 4 00:00:13,000 --> 00:00:17,000 ki zbuja pozornost s številnimi skrivnostmi. 5 00:00:36,000 --> 00:00:39,000 Hubblecast-ova epizoda 62: Spiralna galaksija s skrivnostjo 6 00:00:40,000 --> 00:00:43,000 Z oddaljenostjo nekaj več kot 20 milijonov svetlobnih let, 7 00:00:43,000 --> 00:00:46,000 praktično soseda po kozmičnih standardih, 8 00:00:46,000 --> 00:00:52,000 je Messier 106 ena izmed najsvetlejših in najbližjih spiralnih galaksij naši Galaksiji. 9 00:00:52,000 --> 00:00:55,000 Čeprav ne izgleda povsem edinstveno, 10 00:00:55,000 --> 00:00:58,000 nekatere njene lastnosti že dolgo begajo astronome. 11 00:01:00,000 --> 00:01:04,000 Messier 106 ima v svojem centru supermasivno črno luknjo. 12 00:01:04,000 --> 00:01:07,000 Čeprav to velja za večino galaksij, 13 00:01:07,000 --> 00:01:10,000 je ta črna luknja še posebej aktivna in lačna, 14 00:01:10,000 --> 00:01:14,000 saj golta okoliški material s presenetljivo hitrostjo. 15 00:01:20,000 --> 00:01:22,000 Ta veliki neustavljivi apetit črne luknje 16 00:01:22,000 --> 00:01:26,000 je odgovoren za večino nenavadnega obnašanja galaksije. 17 00:01:27,000 --> 00:01:31,000 Messier 106 oddaja močno sevanje iz svojega centra, 18 00:01:31,000 --> 00:01:34,000 kar pa v naši Galaksiji ne opazimo. 19 00:01:34,000 --> 00:01:38,000 Ta pojav povzroči zelo aktivna črna luknja v galaktičnem centru, 20 00:01:38,000 --> 00:01:41,000 ki silovito navznoter vleče plin in prah. 21 00:01:41,000 --> 00:01:47,000 Ta material se segreje in pri tem oddaja mikrovalove in rentgensko sevanje. 22 00:01:53,000 --> 00:01:57,000 Vendar pa emisija ni tisti pojav, ki je pri tej spiralni galaksiji najbolj zanimiv. 23 00:01:57,000 --> 00:02:02,000 Slika prikazuje drugo, ne tako skrito skrivnost galaksije: 24 00:02:02,000 --> 00:02:06,000 poleg njenih dveh običajnih spiralnih rokavov, kjer se nahajajo zvezde, 25 00:02:06,000 --> 00:02:10,000 izgleda, da ima dva dodatna rokava, ki ju sestavlja vroč, sevajoč plin. 26 00:02:15,000 --> 00:02:18,000 Medtem ko sta ta dodatna rokava znana že desetletja, 27 00:02:18,000 --> 00:02:24,000 so bili astronomi glede njunega nastanka negotovi - do nedavnega. 28 00:02:26,000 --> 00:02:30,000 Ponovno je krivec supermasivna črna luknja galaksije Messier 106. 29 00:02:30,000 --> 00:02:34,000 Dodatna spiralna rokava sta pravzaprav področji plina, 30 00:02:34,000 --> 00:02:38,000 ki se je segrel do žgočih temperatur, ki znašajo na milijone stopinj. 31 00:02:39,000 --> 00:02:42,000 Ko material kroži okoli galaktičnega centra in se pri tem segreje, 32 00:02:42,000 --> 00:02:47,000 turbulentno gibanje povzroči brizganje curkov materiala, usmerjenih navzven. 33 00:02:47,000 --> 00:02:51,000 Curki na svoji poti zmotijo in segrejejo ves plin, 34 00:02:51,000 --> 00:02:55,000 ki nato vzbudi gostejši plin proti centru galaksije. 35 00:02:55,000 --> 00:03:00,000 Ta plin je močno vezan, zato v grobem ostane skupaj. 36 00:03:00,000 --> 00:03:05,000 Šibkeje vezan plin na večjih oddaljenostih pa curki lahko odpihnejo, 37 00:03:05,000 --> 00:03:08,000 zato se ukrivi stran od galaktične ravnine 38 00:03:08,000 --> 00:03:12,000 in pri tem ustvari loke rdečih rokavov, ki so vidni na tej sliki. 39 00:03:15,000 --> 00:03:19,000 Ta dva 'dodatna' spiralna rokava sta zelo neobičajna in predstavljata uganko, 40 00:03:19,000 --> 00:03:22,000 ker so galaktični curki pravzaprav kar pogosti. 41 00:03:22,000 --> 00:03:25,000 Curki pa se ne pojavljajo samo v spiralnih galaksijah, 42 00:03:25,000 --> 00:03:30,000 ampak tudi v eliptičnih, na primer spektakularni radijski curki, 43 00:03:30,000 --> 00:03:33,000 ki so vidni okoli bližnjih galaksij Herkul A in Kentaver A. 44 00:03:33,000 --> 00:03:39,000 Nobeden izmed njih ne kaže pojavov, opaženih pri galaksiji Messier 106. 45 00:03:44,000 --> 00:03:47,000 Nekaj podatkov za to sliko galaksije Messier 106 je priskrbel 46 00:03:47,000 --> 00:03:50,000 amaterski astronom Robert Gendler. 47 00:03:50,000 --> 00:03:55,000 Skupaj s Hubblom nam ti podatki omogočajo vizualizacijo kaotičnega centra galaksije 48 00:03:55,000 --> 00:03:59,000 in misteriozne strukture bolje kot kdajkoli doslej. 49 00:04:04,000 --> 00:04:07,000 Producent Hubblecast-a je ESA/Hubble iz Evropskega južnega observatorija v Nemčiji. 50 00:04:08,000 --> 00:04:10,000 Hubblova misija je projekt mednarodnega sodelovanja med agencijo NASA in Evropsko vesoljsko agencijo. 51 00:04:10,000 --> 00:04:13,000 www.spacetelescope.org 52 00:04:13,000 --> 00:04:16,000 Angleško besedilo: ESA/Hubble. Prevod v slovenščino: www.portalvvesolje.si.