1 00:00:00,000 --> 00:00:05,000 Razumevanje ogromnih razsežnosti vesolja ni mačji kašelj, 2 00:00:05,000 --> 00:00:10,000 vendar nam pri naših predstavah okoliškega neba pomaga Hubblov teleskop. 3 00:00:10,000 --> 00:00:15,000 Svoj pogled je usmeril v daljavo na rob vidnega univerzuma 4 00:00:15,000 --> 00:00:23,000 in naredil posnetke vesolja, kakršno je bilo globoko v kozmični preteklosti, milijarde let nazaj. 5 00:00:40,000 --> 00:00:44,000 Epizoda 68: Hubblov časovni stroj 6 00:00:47,000 --> 00:00:52,000 Z nami je Dr. J, znan tudi kot Dr. Joe Liske. 7 00:00:54,000 --> 00:00:58,000 Vesolje je zelo velik in zelo star prostor. 8 00:00:58,000 --> 00:01:04,000 Razdalje in časovne skale v astronomiji si pogosto zelo težko predstavljamo. 9 00:01:04,000 --> 00:01:09,000 Običajno si na primer mislimo, da je naše Osončje zelo velik prostor. 10 00:01:09,000 --> 00:01:16,000 Konec koncev bi nam danes vzelo skoraj 600 let za pot do Neptuna pri hitrosti povprečnega potnika. 11 00:01:16,000 --> 00:01:22,000 Vendar je na kozmični skali celotno Osončje le tanka drobna packa. 12 00:01:24,000 --> 00:01:30,000 Ker ne moremo potovati do drugih galaksij ali sistemov zvezd in si jih ogledati na lastne oči, 13 00:01:30,000 --> 00:01:33,000 se zanašamo na teleskope, kot je Hubblov vesoljski teleskop. 14 00:01:34,000 --> 00:01:38,000 Eden izmed glavnih znanstvenih razlogov za izdelavo Hubblovega teleskopa 15 00:01:38,000 --> 00:01:43,000 je bila meritev velikosti in starosti vesolja. 16 00:01:43,000 --> 00:01:48,000 Produkt te naloge so ene izmed teleskopovih najbolj ikoničnih slik, 17 00:01:48,000 --> 00:01:55,000 ki jih je Hubble posnel med opazovanjem oddaljenega vesolja, da bi ugotovil, kako so galaksije izgledale v preteklosti. 18 00:01:58,000 --> 00:02:02,000 Kako je torej mogoče, da Hubble lahko pogleda v preteklost? 19 00:02:02,000 --> 00:02:09,000 Torej, podobno kot vesoljska plovila tudi svetloba potuje le s končno hitrostjo. 20 00:02:09,000 --> 00:02:15,000 Hitrost 300.000 kilometrov na sekundo je zelo velika, vendar je še vedno končna. 21 00:02:15,000 --> 00:02:20,000 To pomeni, da je pravzaprav vse, kar vidimo, stvar preteklosti. 22 00:02:20,000 --> 00:02:27,000 Običajno v vsakodnevnem življenju to ni pomembno, ker so razdalje premajhne, 23 00:02:27,000 --> 00:02:32,000 ampak ko pogledamo Luno, jo vidimo tako, kot je bila približno eno sekundo nazaj. 24 00:02:38,000 --> 00:02:42,000 Sonce vidimo tako, kot je bilo okoli osem minut nazaj. 25 00:02:43,000 --> 00:02:45,000 Najbližjo zvezdo vidimo štiri leta nazaj, 26 00:02:45,000 --> 00:02:53,000 rob naše galaksije pa opazujemo takega, kot je bil pred okoli 100.000 leti. 27 00:02:54,000 --> 00:03:02,000 Ko opazujemo naprej, se tisoče let spremeni v milijone in celo milijarde, 28 00:03:02,000 --> 00:03:05,000 vse do časa, ko je bilo vesolje zelo mlado. 29 00:03:05,000 --> 00:03:10,000 Te galaksije vidimo take, kot so bile v zelo oddaljeni preteklosti. 30 00:03:11,000 --> 00:03:18,000 Galaksije blizu nas so dobro razvite, vidne kot mehke spiralne in gladke eliptične galaksije. 31 00:03:18,000 --> 00:03:28,000 Ko potujemo še bolj nazaj, opazimo malčke z grobimi robovi sredi razvoja v povsem odrasle galaksije. 32 00:03:32,000 --> 00:03:36,000 Nikjer tega ne opazimo bolje, kot na Hubblovih slikah globokega polja. 33 00:03:36,000 --> 00:03:43,000 Da bi lahko ustvaril te slike, je Hubble strmel v iste predele neba zelo dolgo časa 34 00:03:43,000 --> 00:03:49,000 in zbral dovolj svetlobe, da je lahko opazil ekstremno šibke in zelo oddaljene objekte. 35 00:03:50,000 --> 00:03:55,000 Te slike kažejo ene izmed najbolj oddaljenih galaksij, kar so jih kdajkoli opazovali 36 00:03:55,000 --> 00:04:04,000 in nas popeljejo neverjetnih 13,2 milijard let nazaj v čas, ko je bilo vesolje staro le okoli pol milijarde let. 37 00:04:05,000 --> 00:04:11,000 Tako daleč v preteklosti bi se lahko naša Galaksija šele formirala. 38 00:04:11,000 --> 00:04:18,000 Kakorkoli, Zemlja se je pojavila šele 8,5 milijarde let kasneje. 39 00:04:18,000 --> 00:04:25,000 Celotna zgodovina Zemlje se razteza le čez eno tretjino življenjske dobe vesolja 40 00:04:25,000 --> 00:04:29,000 vse od njenega nastanka do pojava dinozavrov, 41 00:04:29,000 --> 00:04:32,000 zgodnjega življenja in ljudi 42 00:04:32,000 --> 00:04:43,000 do današnjih dni, ko astronomi uporabljajo Hubblov teleskop za opazovanje enih izmed najzgodnejših prebivalcev vesolja in raziskujejo naš izvor. 43 00:04:45,000 --> 00:04:49,000 Kako torej vemo, kako te zelo oddaljene galaksije izgledajo danes? 44 00:04:49,000 --> 00:04:51,000 Pravzaprav ne vemo zagotovo. 45 00:04:51,000 --> 00:04:58,000 Po drugi strani pa vemo, da vesolje na velikih skalah povsod izgleda enako. 46 00:04:58,000 --> 00:05:08,000 To pomeni, da bodo danes zelo oddaljene galaksije zelo podobne galaksijam, ki jih opazujemo v našem lokalnem koščku vesolja okoli nas. 47 00:05:08,000 --> 00:05:15,000 Velja tudi obratno - z opazovanjem teh oddaljenih galaksij na nek način pravzaprav opazujemo našo lastno preteklost. 48 00:05:17,000 --> 00:05:26,000 Hubblov teleskop še vedno raziskuje oddaljeno vesolje za namige o tem, kako je nastalo in kako se je razvijalo. 49 00:05:26,000 --> 00:05:35,000 Več Hubblovih pregledov neba, na primer CANDELS, CLASH in GOODS, skenira nebo in išče eksplozije supernov, 50 00:05:35,000 --> 00:05:38,000 objektov, ki so dobri nebesni označevalci razdalj. 51 00:05:40,000 --> 00:05:48,000 Opazovanja oddaljenih supernov so vodila do odkritja, da se vesolje širi pospešeno, 52 00:05:48,000 --> 00:05:55,000 ki je trem astronomom prineslo Nobelovo nagrado za fiziko leta 2011. 53 00:05:56,000 --> 00:06:06,000 S pomočjo Hubblovega teleskopa lahko opazujemo vesolje tako, kot je bilo včasih - lahko gremo nazaj vse do časa pred obstojem Sonca in mogoče celo v čas pred nastankom naše Galaksije. 54 00:06:06,000 --> 00:06:15,000 Hubblov naslednik, vesoljski teleskop Jamesa Webba, ki naj bi bil izstreljen leta 2018, bo te meje pomaknil še dlje 55 00:06:15,000 --> 00:06:21,000 in nam morda omogočil celo opazovanje prve generacije galaksij, ki so nastale v vesolju. 56 00:06:22,000 --> 00:06:29,000 Hubblecast je vodil Dr. J. Tudi tokrat nas je narava presenetila preko naše najbolj divje domišljije. 57 00:06:33,000 --> 00:06:38,000 Hubblecast ustvarja ESA/Hubble na Evropskem južnem observatoriju v Nemčiji. 58 00:06:38,000 --> 00:06:43,000 Hubblova misija je projekt mednarodnega sodelovanja med Naso in Evropsko vesoljsko agencijo. 59 00:06:43,000 --> 00:06:46,000 www.spacetelescope.org 60 00:06:50,000 --> 00:06:54,000 Besedilo: ESA/Hubble. Prevod: Portal v vesolje.